Mojca Mesner je študentka pedagogike in angleščine ter prostovoljka na Slovenski filantropiji v Mariboru v dnevnem centru za migrante. S prostovoljstvom se je spoznala na faksu, ko je za Slovensko filantropijo opravljala prakso, nato pa se je tako navdušila nad učno pomočjo, da je kot prostovoljka tudi ostala. Poleg učne pomoči je tekom poletja vodila učenje angleščine za otroke iz Ukrajine, nudi tudi spremstvo na zdravniške preglede ljudem, ki to potrebujejo. Zadnje šolsko leto je prostovoljka fantu iz Sirije, ki hodi v 7. razred osnovne šole.

Tvojih prostovoljskih aktivnosti je res veliko. Koliko časa ti prostovoljsko delo vzame?

Odvisno od obdobja. Trenutno se manj angažiram kot prostovoljka kot v preteklosti, ker sem poleg rednega študija dobila še delo na osnovni šoli, to pa pomeni, da mi je v urniku ostalo manj časa za prostovoljsko delo. Imam pa vsaj eno do dve učni pomoči na teden, medtem ko med počitnicami temu posvetim več časa in sem na Filantropiji vsak dan.

Zakaj rada toliko časa namenjaš prostovoljskemu delu? Kako se počutiš, ko ga opravljaš?

To je en tako lep občutek, ki ga sploh ne znam opisati. Ta občutek, da lahko nekomu nekaj daš, da lahko pomagaš, je neverjeten. Nekaj, kar je tebi lahko in samoumevno, je za nekoga zelo težko in ti mu lahko pri tem pomagaš, mu stvar olajšaš. Na nek način me je to delo prav zasvojilo, hitro hočeš še več in še več. Včasih se moram kar ustavit, da si ne nakopljem preveč vsega. Prostovoljstvo mi je razširilo socialno mrežo. Z delom sem začela po koroni, v času težjega obdobja v mojem osebnem življenju. V prostovoljstvu sem se našla, potegnilo me je iz temačnih občutkov, in podobno so izkušali drugi prostovoljci, ki sem jih spoznala. Preko prostovoljstva spoznaš nove ljudi, odprejo se ti nova obzorja, to postane tvoj hobij.

Najdeš še kakšen razlog, zakaj ti je prostovoljstvo pomagalo pri tem, da si našla pot iz težkega obdobja?

Prostovoljstvo mi je dalo občutek, da lahko tudi v praksi delam to, kar študiram. Da sem na tem področju kompetentna. Vendar pa bi mi to delo ogromno pomenilo tudi, če ne bi bilo povezano s kariero, ker mi je dalo nova poznanstva, občutek, da si lahko nekomu v oporo in koristen. Zelo je lepo, ko je nekdo vesel, da te vidi.

Opažaš na sebi dolgoročne učinke prostovoljstva?

Izboljšala se mi je samopodoba, pridobila sem bolj pozitiven pogled nase. Vsako malo delo je korak v pravo smer k večjim spremembam. S prostovoljstvom sem začela ravno v času, ko smo vsi po televiziji spremljali vojno v Ukrajini, jaz pa sem lahko prispevala k pomoči tistim, ki so prišli v Slovenijo in so potrebovali učno pomoč, varstvo otrok … majhne stvari, s katerimi lahko kot posameznik nekaj pripomoreš, ti dajo občutek, da ni vse tako slabo. Okoli tebe je tudi veliko drugih ljudi, ki pomagajo.

Kakšni so odzivi uporabnikov, te je kakšen presenetil?

Z vsemi, ki jim nudim pomoč, se odlično razumem. Delam predvsem z otroki in mladimi, nekateri niso veliko mlajši od mene, tako da se je z enimi razvil tudi prijateljski odnos.

Opažaš pozitivne spremembe na uporabnikih, odkar jim nudiš pomoč?

Ja, vidim zelo velike spremembe. Na primer fant, s katerim trenutno delam … prvič sva se začela dobivati lansko leto za učno pomoč. Imel je nizko motivacijo, obiskoval je 6. razred in težko se je spravil k učenju, videlo se je, da ima do šole odpor. Eno leto kasneje sem opazila, da se mu ni izboljšala le motivacija, temveč je začel dobivati tudi dobre ocene. Ponosen je sam nase, celo iz šole so nas poklicali in dejali, da se resnično vidi sprememba na njem. To mi ogromno pomeni.

Kako še naprej ohranjaš motivacijo za svoje delo?

Ko vidim, da nimam časa, se v prostovoljsko delo ne silim. Kadar pa imam čas, motivacije ne manjka. Vsakič, ko grem na učno pomoč, sem tako dobre volje, da bi lahko učno pomoč nudila vsak dan. Ko enkrat vstopiš v svet prostovoljstva, te samo pelje naprej, ne potrebuješ dodatne motivacije. Ravno to se mi zdi bistvo prostovoljskega dela, da te nihče v to ne sili, delaš iz svoje želje in volje.

Imaš kakšno sporočilo za ljudi, ki razmišljajo o tem, da bi postali prostovoljci?

Prostovoljstvo bi priporočala čisto vsakemu, saj lahko vsak najde področje, na katerem se kot prostovoljec najde. Vsak lahko dela dobro.