Enkrat brigadirka, vedno brigadirka

- Teja Props

Teja Štrukelj je prostovoljka Študentske delovne brigade, ki je največji prostovoljski projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru. V okviru brigade mladi med poletnimi počitnicami nudijo pomoč prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. V enaindvajsetih letih so odstranjevali posledice potresa, plazu, obnavljali so turistične in tovorne poti, čistili in urejali jaške, krajevne vodnjake, vhode in notranjosti rudnikov, obnavljali so krajevne znamenitosti, razgledne stolpe, pleskali ograje, mostove in mnogo drugega.

Kaj te je pritegnilo, da si postala prostovoljka brigadirka?

Lahko bi rekli, da je bila to moja druga prostovoljska izkušnja. Pred tem sem sodelovala pri prostovoljnem projektu druženja s starostniki v domovih za starejše, tedensko obiskovala dve starejši gospe in jim s pogovorom krajšala čas. Že ta aktivnost je potekala pod okriljem študentov ŠOUM, zato smo bili povabljeni tudi k sodelovanju na študentski delovni brigadi. Za sodelovanje sem se odločila predvsem zaradi priporočil kolegov, ki so se že udeležili predhodnih brigad. Zdi se mi zelo pomembno, da s prostovoljskim delom pomagamo drugim, ne da bi v zameno kaj pričakovali. Nasmeh in dobra volja tistega, ki pomoč prejme, na koncu poplača vso opravljeno delo.

Na kakšen način si sodelovala na 21. Študentski delovni brigadi, ki je med poletjem 2019 potekala v krajevni skupnosti Dole pri Litiji?

Bila sem del ekipe, ki je vseh deset dni delo opravljala na delovišču lokalnega smučišča Hlače. V sklopu tega smo uredili predele, kjer pozimi potekajo smučarske proge in vlečnica, uredili smo tudi travnato nogometno igrišče. Čistili smo podrast, odstranjevali grmičevja, postavljali ograje, čistili okolico objektov in pleskali stebre, ki služijo kot infrastruktura za vlečnico. Organizatorji so imeli pripravljene različne tematske aktivnosti, kot je Trivia večer, stand up večer in ostalo. Veliko časa smo namenili tudi prepevanju in različnim športnim aktivnostim.

Se želiš udeležiti tudi naslednje delovne brigade, ki bo v Občini Hrastnik prihodnje poletje?

Želja je, upam pa da bodo to omogočale tudi epidemiološke razmere.

Ste z brigadirji tudi med epidemijo uspeli obdržati stik in se morda kje tudi prostovoljsko udejstvovali?

Z brigadirji smo se precej povezali in se večkrat družili, tudi po zaključeni brigadi. Lahko bi rekli, da je slabost epidemije prav to, da smo večinoma vsi zapustili Maribor, saj naš študij poteka na daljavo, posledično pa je vsak na svojem koncu Slovenije. Tudi med epidemijo so nekateri brigadirji pomagali z delom na kmetijah, ki ga je koordinirala Študentska organizacija Univerze v Mariboru.

Poleg tega, da sami prispevate k dobrobiti lokalnega okolja, kaj po tvoje iz samih izkušenj in skupnosti v katerih pomagate dobite vi?

Mislim, da so največ kar brigadirji odnesemo z brigade nova prijateljstva. Kot študenti se večinoma družimo s sostanovalci, kolegi s fakultete, na brigadi pa smo se združili in skupaj poprijeli za delo, študenti različnih fakultet, univerz kar pomeni da za deset dni postanemo ena velika delovna družina, ki stke trdna prijateljstva, za vse življenje.

Se ti zdi, da vaše delo na koga naredi še prav poseben vtis?

Mislim, da kar na celotno krajevno skupnost, saj smo v sklopu 21. Študentske delovne brigade postorili zares veliko. Med drugim smo uredili in markirali tematsko Oglarsko pot ter Slovensko turnokolesarsko pot. Uredili smo odvodnjavanje in notranjost cerkvice v Prelesju, prenavljali smo tudi kulturni dom. Posredno smo se dotaknili tako domačinov kot tudi vseh ostalih, ki bodo kraj obiskali.

Kako starejši ljudje sprejmejo skupino še neznanih mladih, ki pridejo v njihovo lokalno okolje?

Mislim, da smo s svojim pridnim delom in dobro voljo kaj hitro pokazali, da je naš glavni namen pomagati razvoju kraja in pomagati domačinom. Mislim, da so nas zelo hitro sprejeli medse, saj so nas skozi delovnik obiskovali na delovišču, nam prinesli kavico, sladoled… Za nas so organizirali tudi nogometno tekmo, na kateri sta se pomerili ekipa domačega športnega društva in ekipa brigadirjev.

Med drugim smo imeli na brigadi možnost spoznati sam kraj, ki se imenuje »Oglarska dežela”, kajti tam še vedno pridelujejo oglje na star, tradicionalen način. Ena skupina je tekom brigade postavila tudi oglarsko kopo, vsi pa smo imeli možnost ogleda celotnega postopka pridelave oglja. Ob koncu brigade so nam domačini podarili tudi njihovo oglje, ki pa je v poletnih mesecih prišlo še kako prav pri pripravi žara.

Si kje navezala stik, ki se je ohranil do danes?

S kolegi brigadirji smo stik seveda ohranili. Prav tako pa se želim, ko bo to seveda mogoče, odpraviti v Dole pri Litiji na kakšen izlet in tako spotoma pozdraviti domačine.

Brigadirji nedvomno pustite velik pečat in zelo dober vtis na vseh lokacijah, kamor se odpravite. Kaj je vaše vodilo, da opravljate delo s takim veseljem in zavzetostjo?

Mislim, da je prav naša zagnanost tista, ki poleg samega dela, v kraj brigade prinese toplo in pozitivno energijo, ki jo domačini zelo cenijo.  Naše vodilo je vsekakor to, da če lahko pomagamo, to tudi storimo in nam ni težko. Pogosto slišimo kakšne stereotipe o tem, da mladi niso dovolj zagnani in delovni, s čemer se ne strinjam, saj ravno s tovrstnimi projekti dokazujemo nasprotno.

"S Študentsko delovno brigado širimo srčnost, dobrodelnost, humanitarnost in prostovoljstvo med študenti, opravljamo družbeno koristna dela, ob katerih se medgeneracijsko povezujemo. Tudi mi bomo nekoč starejši in bomo veseli vsake pomoči, še posebej od mlajših, ki so prihodnost in temelj družbe. Teja Štrukelj je poleg prostovoljske pomoči na raznih projektih aktivna tudi na drugih področjih, pridna in delovna punco, ki zna z glasbo razveseliti družbo." - David Lukner, Oddelek za socialna in zdravstvena vprašanja Študentske organizacije Univerze v Mariboru