Evropska univerzitetna športna zveza (EUSA) in EUSA institut ter Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPDNM) so 23. 11. 2022 organizirali seminar o prostovoljstvu v športu. Dogodek je potekal v okviru mednarodnega prostovoljskega projekta Work for a Cause, Serve for Sport (W4C), ki ga sofinancira program Evropske unije Erasmus+. Cilj projekta je ozaveščanje o pomenu in priložnostih prostovoljstva v športu, s posebnim poudarkom na vključevanju mladih.

Dogodek je moderirala Hristina Hristova, ki skrbi za komunikacijo pri EUSA. Po njenih besedah prostovoljstvo zagotavlja občutek skupnosti ter prinaša veselje in nove prijatelje prostovoljcem, so pa prostovoljci tudi bistvenega pomena pri zagotavljanju uspeha posameznega športnega dogodka.

Uvodni nagovor je prevzel Dejan Crnek, podžupan Mestne občine Ljubljana, ter pojasnil, da Ljubljana že dolgo promovira in podpira prostovoljstvo v športu. Crnek je že pri petnajstih letih postal vodnik pri najstarejšem športnem društvu v Sloveniji, Narodnem domu, za katero pravi, da brez prostovoljstva ne bi preživelo. Prostovoljci so po njegovem bistvena osnova, na podlagi katere lahko društvo sploh realiziramo.

Andrej Pišl iz Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA) in EUSA instituta je potrdil, da Mestna občina Ljubljana podpira njihovo delovanje, ob tem pa dodal, da je tudi njihova zveza nastala na podlagi prostovoljskega dela, saj so vsi začeli v njej delovati kot prostovoljci. Potrebovali so pet let od začetka obstoja, preden so lahko postali organizacija, ki zaposluje ljudi. Mlade je spodbudil k prostovoljskemu delu, saj je mnenja, da če smo najprej prostovoljci, nas bo srce privedlo do pravega delovnega mesta. Vključevanje mladih prostovoljcev v športu po njegovih izkušnjah med drugim nudi mednarodne priložnosti, poskrbi za prijetno vzdušje in privede do visoko motivirane ekipe, prostovoljci pa dobijo tudi možnost za nadgradnjo svojih veščin.

»Prostovoljci morda res delajo zastonj, ampak je potrebno v njih vlagati,« je izpostavil.

Organizatorji, ki v svoje ekipe vabijo prostovoljce, se morajo tudi vprašati, kje so prostovoljci potrebni, katere vloge lahko zavzamejo in kaj jim to lahko doprinese.

Naslednja govorka, Tjaša Kozjan iz Društva za razvijanje prostovoljskega dela Novo mesto, je predstavila njihov projekt in aktivnosti, ki jih izvajajo v okviru projekta. Spregovorila je tudi o zastavljenih ciljih, rezultatih in viziji za prihodnost.

Katja Žižek, odgovorna za koordinacijo prostovoljcev na European Youth Olympic Festival, ki bo na sporedu od 22. do 29. julija 2023 v Mariboru, je predstavila organizacijski plan festivala in potrebo po 800 prostovoljcih, ki jih želijo vključiti v izvedbo festivala. Gre za eno izmed največjih prostovoljskih aktivnosti v zgodovini slovenskih športnih dogodkov. Dobrodošli so vsi prostovoljci v starosti nad 16 let.

Kot primer dobre prakse je Ivo Tomc izpostavil delovanje njegovih prostovoljcev na Evropskem prvenstvu v rokometu za ženske 2022, kjer je bilo aktivnih 120 prostovoljcev. Ponudil je vpogled v njihovo strategijo, potek prostovoljskega dela in način sodelovanja. Zanj namreč prostovoljci predstavljajo ogrodje vsakega velikega športnega dogodka, saj so ključni akterji pri njegovi realizaciji.

Vitalen del dogodka je bil tudi zaključni govor Tjaše Slatič, katerega odlomek se glasi:

»Prostovoljka sem že približno deset let, od leta 2019 pa se ukvarjam s prostovoljstvom v športu. Moj prvi dogodek so bile kvalifikacije za Svetovno ligo v odbojki in nato tudi Evropsko prvenstvo v odbojki 2019. Iz prostovoljskih dogodkov so prišle razne priložnosti za delo v organizacijah. /…/ Na teh dogodkih sem se največ ukvarjala z vodenjem ekip, kar je zelo posebna izkušnja, ker imaš možnost iz prve vrste videti ne samo, kako poteka dogodek, ampak tudi kako deluje ena res profesionalna ekipa na velikem dogodku. Dokler na enem takem dogodku ne sodeluješ, si sploh ne znaš predstavljati, koliko ljudi stoji za tem, da se dogodek izpelje /…/ Delaš zastonj, tratiš svoj čas in nihče ti za to ne plača, ampak ti kot prostovoljec lahko res ogromno prispevaš k temu dogodku in na koncu ne predstavljaš samo sebe ali prostovoljcev, temveč celo svojo državo. Vsi, ki ste že potovali v drugo državo, veste, da tudi če je tam zelo lepo, pravo izkušnjo naredijo ljudje, ki jih tam spoznaš. Jaz mislim, da so ljudje, ki pridejo v Slovenijo na te dogodke, zadovoljni ter nas vidijo kot dobre ljudi, ki smo pripravljeni pomagati. Prostovoljstvo ti prinese izkušnje, znanje … ni samo zabava, uživanje in priložnost videti tekme, ampak ti ostanejo spomini, naučiš se sodelovati z drugimi in dela v ekipi, iznajdljivosti. Edina stvar, ki jo morda obžalujem v prostovoljstvu, je to, da nisem začela s tem že prej.«