OPRAVLJANJE PROSTOVOLJNEGA DELA KOT POMEMBEN VIR POMOČI IN LAJŠANJA STISK TUDI V ČASU EPIDEMIJE
22.07.2021
O pomembnosti prostovoljstva za prejemnike prostovoljske pomoči in skupnost se je v času epidemije že veliko govorilo. Raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje z naslovom Ocena potreb po psihosocialni podpori v drugem valu epidemije Covidapa prinaša pomembne ugotovitve tudi o tem, da vključevanje v prostovoljske aktivnosti za posameznika predstavlja pozitiven vir pomoči in način spoprijemanja z zaznano stisko.
11 % udeležencev je kot vir pomoči, ki ga že uporabljajo za lajšanje stisk, navedlo prostovoljno delo. Opravljanje prostovoljnega dela pa so kot vir psihosocialne podpore, ki si ga še želijo in za katerega menijo, da bi jim pomagalo pri soočanju s stiskami, navedlo še 6 % vseh udeležencev.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA ZAPOSLENE V VZGOJI IN IZOBRAŽEVANJU
je pokazala, da 6,63 % udeležencev v raziskavi že opravlja prostovoljno delo, ki jim služi kot vir moči. Za lajšanje stiske bi s prostovoljnim delom rado pričelo 4,08 % vprašanih, kot vir pomoči drugim v skupnosti pa prostovoljno delo prepoznava kar 11,20 % vseh vprašanih.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA ZAPOSLENE V ZDRAVSTVU
je pokazala, da prostovoljno delo kot vir pomoči, ki ga že uporabljajo za lajšanje stisk, predstavlja 9,3 % zaposlenim na področju zdravstva. Še 3,1 % zaposlenih (zdravniki, medicinske sestre, psihologi in vodstveni kadri) želi s prostovoljstvom pričeti, da bi olajšali svoje stiske. Med zaposlenimi v zdravstvu 17,5 % vprašanih prostovoljno delo prepoznava kot pomemben način pomoči drugim v skupnosti.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA ZAPOSLENE V SOCIALNEM VARSTVU
je pokazala, da 13,3 % udeležencev, zaposlenih na področju socialnega varstva, že opravlja prostovoljno delo za lajšanje stisk. Z opravljanjem dela bi želel pričeti še odstotek vprašanih. 14,7 % pa jih prostovoljno delo navaja kot prepoznan način pomoči drugim v lokalni skupnosti.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA ZAPOSLENE V GOSPODARSTVU
Analiza je pokazala, da prostovoljno delo za lajšanje stisk že opravlja 10,34 % udeležencev raziskave, ki so zaposleni na področju gospodarstva, 7,88 % pa želij s prostovoljnim delom začeti. 15,63 % vprašanih, zaposlenih v gospodarstvu, pa je prostovoljno delo prepoznalo kot način pomoči drugim v lokalni skupnosti.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA STARŠE ŠOLOOBVEZNIH OTROK
Analiza je pokazala, da prostovoljno delo kot vir pomoči 8 % staršev šoloobveznih otrok, udeleženih v raziskavi, že uporablja za lajšanje stisk. 5 % jih navaja, da si želijo prostovoljnega dela za lajšanje stiske, 12 % pa jih prepoznava prostovoljno delo kot način pomoči drugim v lokalni skupnosti.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA ŠTUDENTE
9,28 % vprašanih študentov je kot vir pomoči za lajšanje stisk navedlo prostovoljno delo. 10 % udeležencev študentov je prostovoljno delo navajalo kot vir pomoči, ki si ga še želijo za lajšanje stisk. 24,22 % pa jih prostovoljno delo prepoznava kot vir pomoči, namenjen drugim osebam v njihovi lokalni skupnosti.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA BREZPOSELNE
Prostovoljno delo kot vir moči in lajšanja stisk opravlja 22,14 % brezposelnih, 13,97 % si ga še želi za lajšanje duševnih stisk. Prostovoljno delo pa je kot način pomoči drugim v lokalni skupnosti prepoznalo 24,24 % vprašanih.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI UPOKOJENCEM
Med viri pomoči, ki jih upokojenci, udeleženi v raziskavi, že uporabljajo za lajšanje stiske, je pri 35,1 % tudi prostovoljno delo. 10,2 % jih je izrazilo željo po prostovoljnem delu kot viru pomoči, ki si ga še želijo za lajšanje stiske. Prostovoljstvo kot način pomoči drugim v lokalni skupnosti pa je prepoznalo 20,4 % vprašanih.
ANALIZA OCENE POTREB PO PSIHOSOCIALNI POMOČI ZA SAMOZAPOSLENE
Med viri pomoči, ki jih samozaposleni, udeleženi v raziskavi, že uporabljajo za lajšanje stiske, je prostovoljno delo prisotno med 13,26 % udeležencev. 5,81 % si še želi opravljati prostovoljno delo kot izbrani vir pomoči za lajšanje stiske. 15,29 % udeležencev pa je prepoznalo prostovoljstvo kot vir pomoči drugim v lokalni skupnosti.
Raziskava je pokazala, da so udeleženci precej pripravljeni pomagati drugim v lokalni skupnosti. Najpogosteje so navajali, da lahko v lokalni skupnosti pomagajo z nakupom hrane in potrebščin (npr. bolnim, starejšim, osebam v karanteni), s pogovorom po telefonu z osebami, ki živijo same, in s podporo pri učenju učencem/dijakom.
Podobno je pokazala raziskava v Angliji, kjer so ugotovili, da so bili posamezniki, ki so se prijavili kot prostovoljci, bolj zaščiteni pred nekaterimi najhujšimi učinki pandemije in bolj optimistični glede prihodnosti (5,6 % bolj zaščiteni). Prostovoljci so poročali o večji povezanosti z družino in prijatelji (za 10,5 %), večjem splošnem političnem zaupanju (za 10,6 %) in večjem občutku medsosedske povezanosti (za 16,5 %). Pri prostovoljcih je bilo manj verjetno, da so svojo okolico dojemali kot depreviligirano (6,5 % manj), izrazili pa so tudi večje zaupanje v druge ljudi (do spoštovanja omejitev; 12,2 % večje) in višjo subjektivno blaginjo (5,3 % višjo).
Raziskava je del Akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije, katerega nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Raziskava se je izvajala v okviru aktivnosti spremljanja in analiziranja podatkov, katerih koordinator je Društvo psihologov Slovenije. Osrednje organizacije, ki so sodelovale pri načrtovanju raziskave, zbiranju in analizi podatkov za pričujočo raziskavo, so, poleg omenjenih, sledeče: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo; Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Slovenski center za raziskovanje samomora in Univerza na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo, Oddelek za psihologijo.
PRIJAVA NA E-NOVICE
Ne zamudi pomembnih obvestil in dogodkov. Želite prejemati Prostovoljske e-novice? Vpišite vaš e-mail:Spletna stran www.prostovoljstvo.org je projekt Slovenske filantropije, nosilke Slovenske mreže prostovoljskih organizacij. Na enem mestu posameznikom, prostovoljskim organizacijam in širši javnosti predstavljamo vse pomembne novice na področju prostovoljstva. Z razvitim informacijskim sistemom povezujemo zainteresirane prostovoljce in prostovoljske organizacije. Vsebine novic, dogodkov in prostovoljskih del prispevajo članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij.