Mnenje Slovenske filantropije o dodatku na delovno aktivnost

26.04.2019 

Mnenje Slovenske filantropije v imenu mreže Slovenskih prostovoljskih organizacij o dodatku na delovno aktivnost, ki ga lahko pridobijo prejemniki DSP, če prostovoljijo in imajo podpisan dogovor o prostovoljskem delu

V času trajanja ukrepa smo v Slovenski filantropiji in v drugih organizacijah, članicah Slovenske mreže prostovoljskih organizacij v prostovoljsko delo vključevali tudi osebe, prejemnice denarne socialne pomoči, ki so lahko ob podpisanem dogovoru o prostovoljskem delu preko Centrov za socialno delo uveljavljali dodatek za delavno aktivnost, ki je lahko tudi prostovoljstvo.

Menimo, da ukrep predvsem pozitivno vpliva na socialno aktivacijo najranljivejših prebivalcev in to potrjujejo številni odzivi s terena. Organizacije poročajo, da so ob uspešni vključitvi ljudi, katerih vzgib za prostovoljstvo je bil možnost pridobitve višje denarne socialne pomoči, pridobile prostovoljce, ki vestno opravljajo dogovorjeno, prevzemajo svoj del odgovornosti in so se predvsem na ta način vključili v skupnost in vanjo participirajo. Večkrat gre za ljudi, ki zaradi svojih življenjskih okoliščin niso (ali še niso) sposobni opravljati redne zaposlitve, so pa lahko kljub temu koristen člen skupnosti in se preko manj zahtevnih prostovoljskih aktivnosti vračajo v družbeno življenje, tako pomembno za kvalitetno življenje posameznikov in skupnosti kot celote.

Žal nimamo kapacitet za sistematično zbiranje in analizo podatkov, opažamo pa, da se zadovoljstvo ljudi, ki se preko prostovoljstva vključijo v družbo, ob tem, da so dolgotrajno brezposelni, bolni ali sicer živijo na robu družbe, bistveno izboljša, imajo lahko manj težav v osebnem življenju, prostovoljska aktivacija prispeva k boljši samopodobi in psihični stabilnosti človeka. Ne nazadnje s prostovoljstvom prispevajo tudi h kvaliteti življenja v skupnosti.

Denarna socialna pomoč je res mišljena kot začasni korektiv, vendar se dogaja, kar ugotavlja tudi predlagatelj sprememb zakona MDDSZ, v poročilu Socialni položaj v Sloveniji 2016-2017 (Inštitut za socialno varstvo), da je lahko v nekaterih primerih tudi dolgotrajna. Menimo, da je finančni dodatek za prostovoljce, ki za razliko od ne-prostovoljcev prevzamejo neke družbene vloge in participirajo v skupnost, več kot upravičena. Če se človek s prejemanjem denarne socialne pomoči, z dodatkom za delovno aktivnost preveč približa minimalni plači redno zaposlenih ni problem previsokih socialnih prejemkov, pač pa prenizke minimalne plače s katero se ljudje komaj preživljajo, največkrat le zaradi dodatne pomoči humanitarnih organizacij, kar je v socialni državi nesprejemljivo.

Menimo tudi, da je argumentacija predlagateljev sprememb neprimerna, ko govori o tem, da je prostovoljstvo, kot aktivnost, ki šteje za delovno aktivnost, velikokrat sama sebi namen. Večina prostovoljskih organizacij, ki vključujemo prostovoljce, tudi prejemnike denarne socialne pomoči, za kakovostno izvajanje prostovoljskega dela vložimo veliko truda in to vsekakor ni samo sebi namen. Tudi če gre predvsem za opolnomočenje posameznika ima prostovoljstvo večinoma tudi širši družbeni pomen. Gre za druženje s starejšimi, z osebami s težavami v duševnem zdravju, pomoč pri organizaciji aktivnosti za druge, v humanitarnih organizacijah velikokrat delo v skladiščih humanitarne pomoči…

Tudi pri tem ukrepu je  kdaj prišlo do zlorabe, večina organizacij se je srečala z ljudmi, ki jih prostovoljstvo zares ni zanimalo, vendar v organizacijah, ki imamo urejeno mentorstvo prostovoljcev takih kandidatov tudi nismo sprejeli, ali smo jim zaradi neupoštevanja dogovora, tega prekinili. S tem se tudi prekine upoštevanje prostovoljstva kot delovne aktivnosti.

Ocenjujemo, da je takih primerov (tudi glede na poročanje prostovoljskih organizacij) neprimerno manj kot uspešnih zgodb socialne aktivacije posameznikov, ki s prevzemanjem potrebnih družbenih vlog pridobivajo kompetence, potrebne za ponovno aktivno vključevanje na trg dela. Predstavlja tudi uspešen motivacijski moment za vključevanje ljudi, ki niso sposobni za intenzivno redno delo (osebe s težavami v duševnem zdravju, odvisniki, bolniki, dolgotrajno brezposelni, ki ne pridobijo zaposlitve, …), je pa za njih in za družbo izjemno pomembno, da so aktivni in vpeti v socialne mreže, ki jim predstavljajo stik z družbenimi dogajanji in preprečujejo zdrs v še večjo osamitev in izključitev.

Slovenska filantropija in članice Slovenske mreže prostovoljskih organizacij smo mnenja, da je zvišanje denarne socialne pomoči zaradi prostovoljenja kot dodatka na delovno aktivnost ukrep, ki ga je smiselno obdržati.

Možne zlorabe bi lahko preprečili, če bi omejili nabor organizacij, ki lahko vključujejo prostovoljce, na prostovoljske organizacije, ki so ustanovljene najmanj dve leti in imajo status organizacije v javnem interesu.

V prid tega govori dejstvo, da je za uspešno prostovoljsko vključevanje oseb, ki so prejemnice denarne socialne pomoči v prostovoljstvo, bistvenega pomena delo mentorja, ki sodeluje pri procesu vključevanja in izvajanja prostovoljskega dela. Teh je sicer znotraj prostovoljskih organizacij malo, pa vendar je možnost kakovostnega mentorstva večja v humanitarnih organizacijah, ki izvajajo socialnovarstvene programe.

Vsekakor bi bilo potrebno zagotavljati sredstva za mentorje za vse organizacije, ki vključujejo prostovoljce iz ranljivih skupin prebivalcev. Prav je, da ljudje, ki so pripravljeni del svojega časa in energije prispevati v dobrobit skupnosti, skupnost tudi nagradi. V primeru ljudi, ki se že tako ali tako ubadajo s preživetvenimi težavami je dodatek za delovno aktivnost primeren ukrep.

Z ukinitvijo bi ponovno izgubili interes ljudi, ki že živijo na robu družbe za participacijo, kar vodi v nove težave in dolgotrajne nerešljive zaplete. Slovenija že ima veliko skupino dolgotrajno brezposelnih ljudi in marsikateri med temi ne bo nikoli več našel primernega delavnega mesta zase, kljub večji ponudbi prostih delavnih mest. Ohranjanje delovne vitalnosti, ali ponovno pridobivanja le te z vključitvijo v prostovoljstvo pa je ukrep, ki ga tudi zato ni smiselno ukiniti.

Tudi proces reintegracije na trg dela pri dolgotrajno brezposelnih ni hiter, tudi zato je prostovoljstvo izjemno pozitivna dejavnost v tem procesu.

Menimo da gre pri dodatku na delovno aktivnost skozi prostovoljstvo, tako za kurativni kot tudi preventivni ukrep, ki motivira prejemnike DSP k aktiviranju, obenem pa preprečuje zdrs v socialno izključenost, in možno dolgotrajno brezposelnost, ki že predstavlja velik socialni problem v Sloveniji.